| 1 |
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN"> |
| 2 |
<html> |
| 3 |
<head> |
| 4 |
</head> |
| 5 |
<body> |
| 6 |
<p><b>LYMSKA BORELIOZA </b></p> |
| 7 |
|
| 8 |
<p><b>Osnovni podatki </b></p> |
| 9 |
|
| 10 |
<p>Lymska borelioza je razširjena v Evropi in severni Ameriki kot najpogostejša |
| 11 |
bolezen, ki jo prenašajo klopi. Ime Lyme je dobila po kraju v ZDA, kjer |
| 12 |
so pred približno 25 leti prvič odkrili to do tedaj neznano bolezen, |
| 13 |
borelioza pa se imenuje po bakteriji boreliji, ki bolezen povzroča. V |
| 14 |
ZDA povzroča lymsko boreliozo pri ljudeh le ena borelijska vrsta, v Evropi |
| 15 |
pa najmanj štiri. To je verjetno poglavitni vzrok, da se bolezenska znamenja |
| 16 |
nekoliko razlikujejo in da je tudi dokazovanje okužbi z borelijo v Evropi |
| 17 |
bolj zapleteno kot v ZDA.<br> |
| 18 |
Poleg ljudi lahko zbolijo tudi nekatere domače živali, kot so psi, |
| 19 |
mačke, konji in govedo, ne zbolijo pa divje živali, ki so rezervoar bolezni. |
| 20 |
Klopov je največ v vlažnih listnatih gozdovih z bogato podrastjo in na |
| 21 |
obrobju gozdov. Aktivni so v toplih mesecih leta od spomladi do jeseni. |
| 22 |
Z borelijo se okužijo, ko pijejo kri okužene živali; pri naslednjem hranjenju |
| 23 |
pa ti klopi prenesejo okužbo na drugo žival ali človeka.<br> |
| 24 |
Ker so klopi okuženi s povzročitelji lymske borelioze po vsej Sloveniji, |
| 25 |
se tudi lymska borelioza pojavlja po vsej državi. Delež okuženih klopov |
| 26 |
se od področja do področja precej razlikuje. V povprečju je okuženih več |
| 27 |
odraslih klopov (samice, ki iščejo hrano, so velike do 4 mm in imajo rdečkast |
| 28 |
zadek, odrasli samci pa so manjši in črne barve) kot zgodnejših razvojnih |
| 29 |
oblik (nimfe so velike za bucikino glavo, larve pa s prostim očesom komaj |
| 30 |
vidimo). V nekaterih predelih Slovenije je okuženih več kot polovica odraslih |
| 31 |
klopov in približno ena tretjina nimf. Kljub temu je možnost za pojav |
| 32 |
bolezni po vbodu klopa razmeroma majhna. Vzrok je dejstvo, da prenašajo |
| 33 |
bolezen le okuženi klopi in da niso okuženi vsi klopi, ampak le del. Zelo |
| 34 |
pomembni so tudi številni drugi dejavniki; tako pride npr. (tudi če |
| 35 |
nas vbode okužen klop) do okužbe le pri manjšem številu oseb, zboli pa |
| 36 |
manj kot polovica tistih, ki se okužijo - pri drugih se okužba pokaže |
| 37 |
le s tvorbo protiteles.</p> |
| 38 |
|
| 39 |
<p></p> |
| 40 |
|
| 41 |
<p></p> |
| 42 |
|
| 43 |
<p align="Center"><img src="/data/pliva-si/gfx/lymska_1.gif" width="168" height="110"> |
| 44 |
</p> |
| 45 |
|
| 46 |
<p> </p> |
| 47 |
|
| 48 |
<p><b>Bolezenski znaki </b></p> |
| 49 |
|
| 50 |
<p>Potek bolezni je zelo raznolik in le redki bolniki imajo vsa značilna |
| 51 |
znamenja. Prva sprememba se običajno pokaže 2 dni do nekaj tednov po |
| 52 |
vbodu klop. Na tem mestu se pojavi rdečina, ki se postopno širi. Sprva |
| 53 |
je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti in razvije se obročast |
| 54 |
izpuščaj, ki se postopno veča. Po tem znamenju bolezen najlažje in najzanesljiveje |
| 55 |
prepoznamo. Včasih izpuščaj rahlo srbi ali peče. Nekateri bolniki so utrujeni, |
| 56 |
se slabo počutijo, boli jih glava in mišice, drugi pa nimajo težav. Kožne |
| 57 |
spremembe trajajo nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo - tudi če |
| 58 |
jih ne zdravimo. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri drugih pa |
| 59 |
se bolezen le pritaji. e lčymske borelioze v zgodnjem obdobju ne prepoznamo |
| 60 |
in zdravimo, se lahko po več tednih, mesecih ali celo letih pojavijo okvare |
| 61 |
živčevja in srca, prizadetost sklepov in kasne kožne spremembe. Poleg |
| 62 |
tega so bolniki pogosto utrujeni, se slabo počutijo, imajo bolečine na |
| 63 |
raznih delih telesa, so živčni, slabo spijo in so psihično spremenjeni; |
| 64 |
neredko so v napoto sami sebi in okolici. <br> |
| 65 |
Okvare na srečo le izjemoma ogrozijo življenje, povzročijo pa lahko |
| 66 |
dokaj hude težave, ki prizadetim močno otežujejo vsakdanje življenje; |
| 67 |
pri nekaterih ljudeh pride celo do trajne invalidnosti.</p> |
| 68 |
|
| 69 |
<p align="Center"><img src="/data/pliva-si/gfx/lymska_2.gif" width="168" height="114"> |
| 70 |
</p> |
| 71 |
|
| 72 |
<p> </p> |
| 73 |
|
| 74 |
<p></p> |
| 75 |
|
| 76 |
<p></p> |
| 77 |
|
| 78 |
<p><b>Zdravljenje </b></p> |
| 79 |
|
| 80 |
<p>Lymsko boreliozo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, še posebno, |
| 81 |
če se zdravljenje začne zgodaj. Dokler so prisotne obročaste kožne spremembe, |
| 82 |
praviloma zadostuje zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, |
| 83 |
ko so prizadeti živčevje, srce in/ali sklepi, pa je pogosto treba dajati |
| 84 |
zdravila v žilo.</p> |
| 85 |
|
| 86 |
<p> </p> |
| 87 |
|
| 88 |
<p></p> |
| 89 |
|
| 90 |
<p><b>Preprečevanje</b> </p> |
| 91 |
|
| 92 |
<p>V zadnjih letih je precej poročil o cepivu proti lymski boreliozi. Eno |
| 93 |
od cepiv so lani registrirali v ZDA. Zaenkrat je primerno samo za razmere |
| 94 |
v Ameriki, ne pa tudi za Evropo, kjer je položaj mnogo bolj zapleten, |
| 95 |
saj povzroča v Evropi bolezen pri ljudeh več borelijskih vrst. Ker |
| 96 |
varnega in učinkovitega cepiva v Evropi še nimamo, so pomembni nespecifični |
| 97 |
zaščitni ukrepi, ki so učinkoviti tudi pri preprečevanju drugih bolezni, |
| 98 |
ki jih prenašajo klopi (npr. klopnega meningoencefalitisa). Ko gremo v |
| 99 |
naravo, moramo biti primerno oblečeni: telo naj bo čimbolj pokrito, hlače |
| 100 |
dolge, hlačnice v obuvalu, srajca naj ima dolge zapete rokave, oblačila |
| 101 |
pa svetle barve, saj na njih klope lažje opazimo. Možna je tudi zaščita |
| 102 |
z odvračali ali repelenti. Treba pa je vedeti, da zaščita s sredstvi za |
| 103 |
odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva, saj deluje sorazmerno kratek čas, |
| 104 |
ta sredstva pa so tudi potencialno škodljiva, še posebno ob pogosti in |
| 105 |
nepravilni uporabi. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, |
| 106 |
pregledamo in odstranimo prisesane klope. če to naredimo dovolj zgodaj, |
| 107 |
je možnost okužbe manjša. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako |
| 108 |
odtrgamo. Rilec ali del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. |
| 109 |
Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Pregled |
| 110 |
pri zdravniku je potreben, kadar se po vbodu klopa pojavijo vročina, |
| 111 |
glavobol in bruhanje (torej znaki meningitisa) ali če se nekaj dni do |
| 112 |
tednov po vbodu klopa (redko po piku žuželke) razvije rdečina, ki se širi |
| 113 |
(posebno, če ima obliko obroča). Bodite pozorni na to znamenje, saj je |
| 114 |
dokaz okužbe, ki lahko pozneje postane hudo neprijetna in zelo resna. |
| 115 |
Dokler je prisotna obročasta kožna sprememba, je zdravljenje najpreprostejše |
| 116 |
in praviloma vedno uspešno. Rdečina, ki se pojavi na mestu klopovega vboda |
| 117 |
ali žuželčjega pika v prvih 24 urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, |
| 118 |
je posledica alergične ali toksične reakcije in ni znamenje borelijske |
| 119 |
okužbe. </p> |
| 120 |
|
| 121 |
<p></p> |
| 122 |
|
| 123 |
<p> </p> |
| 124 |
|
| 125 |
<p>Avtor prispevka<br> |
| 126 |
prof.dr. Franc Strle, dr.med.<br> |
| 127 |
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, Ljubljana</p> |
| 128 |
|
| 129 |
</body> |
| 130 |
</html> |
Parent Directory
| 
Revision Log