1 |
dpavlin |
1.1 |
<!DOCTYPE html PUBLIC "-//W3C//DTD HTML 4.01 Transitional//EN"> |
2 |
|
|
<html> |
3 |
|
|
<head> |
4 |
|
|
</head> |
5 |
|
|
<body> |
6 |
|
|
<p><b>LYMSKA BORELIOZA </b></p> |
7 |
|
|
|
8 |
|
|
<p><b>Osnovni podatki </b></p> |
9 |
|
|
|
10 |
|
|
<p>Lymska borelioza je razširjena v Evropi in severni Ameriki kot najpogostejša |
11 |
|
|
bolezen, ki jo prenašajo klopi. Ime Lyme je dobila po kraju v ZDA, kjer |
12 |
|
|
so pred približno 25 leti prvič odkrili to do tedaj neznano bolezen, |
13 |
|
|
borelioza pa se imenuje po bakteriji boreliji, ki bolezen povzroča. V |
14 |
|
|
ZDA povzroča lymsko boreliozo pri ljudeh le ena borelijska vrsta, v Evropi |
15 |
|
|
pa najmanj štiri. To je verjetno poglavitni vzrok, da se bolezenska znamenja |
16 |
|
|
nekoliko razlikujejo in da je tudi dokazovanje okužbi z borelijo v Evropi |
17 |
|
|
bolj zapleteno kot v ZDA.<br> |
18 |
|
|
Poleg ljudi lahko zbolijo tudi nekatere domače živali, kot so psi, |
19 |
|
|
mačke, konji in govedo, ne zbolijo pa divje živali, ki so rezervoar bolezni. |
20 |
|
|
Klopov je največ v vlažnih listnatih gozdovih z bogato podrastjo in na |
21 |
|
|
obrobju gozdov. Aktivni so v toplih mesecih leta od spomladi do jeseni. |
22 |
|
|
Z borelijo se okužijo, ko pijejo kri okužene živali; pri naslednjem hranjenju |
23 |
|
|
pa ti klopi prenesejo okužbo na drugo žival ali človeka.<br> |
24 |
|
|
Ker so klopi okuženi s povzročitelji lymske borelioze po vsej Sloveniji, |
25 |
|
|
se tudi lymska borelioza pojavlja po vsej državi. Delež okuženih klopov |
26 |
|
|
se od področja do področja precej razlikuje. V povprečju je okuženih več |
27 |
|
|
odraslih klopov (samice, ki iščejo hrano, so velike do 4 mm in imajo rdečkast |
28 |
|
|
zadek, odrasli samci pa so manjši in črne barve) kot zgodnejših razvojnih |
29 |
|
|
oblik (nimfe so velike za bucikino glavo, larve pa s prostim očesom komaj |
30 |
|
|
vidimo). V nekaterih predelih Slovenije je okuženih več kot polovica odraslih |
31 |
|
|
klopov in približno ena tretjina nimf. Kljub temu je možnost za pojav |
32 |
|
|
bolezni po vbodu klopa razmeroma majhna. Vzrok je dejstvo, da prenašajo |
33 |
|
|
bolezen le okuženi klopi in da niso okuženi vsi klopi, ampak le del. Zelo |
34 |
|
|
pomembni so tudi številni drugi dejavniki; tako pride npr. (tudi če |
35 |
|
|
nas vbode okužen klop) do okužbe le pri manjšem številu oseb, zboli pa |
36 |
|
|
manj kot polovica tistih, ki se okužijo - pri drugih se okužba pokaže |
37 |
|
|
le s tvorbo protiteles.</p> |
38 |
|
|
|
39 |
|
|
<p></p> |
40 |
|
|
|
41 |
|
|
<p></p> |
42 |
|
|
|
43 |
|
|
<p align="Center"><img src="/data/pliva-si/gfx/lymska_1.gif" width="168" height="110"> |
44 |
|
|
</p> |
45 |
|
|
|
46 |
|
|
<p> </p> |
47 |
|
|
|
48 |
|
|
<p><b>Bolezenski znaki </b></p> |
49 |
|
|
|
50 |
|
|
<p>Potek bolezni je zelo raznolik in le redki bolniki imajo vsa značilna |
51 |
|
|
znamenja. Prva sprememba se običajno pokaže 2 dni do nekaj tednov po |
52 |
|
|
vbodu klop. Na tem mestu se pojavi rdečina, ki se postopno širi. Sprva |
53 |
|
|
je enakomerna, nato pa začne osrednji del bledeti in razvije se obročast |
54 |
|
|
izpuščaj, ki se postopno veča. Po tem znamenju bolezen najlažje in najzanesljiveje |
55 |
|
|
prepoznamo. Včasih izpuščaj rahlo srbi ali peče. Nekateri bolniki so utrujeni, |
56 |
|
|
se slabo počutijo, boli jih glava in mišice, drugi pa nimajo težav. Kožne |
57 |
|
|
spremembe trajajo nekaj tednov ali mesecev, nato pa izginejo - tudi če |
58 |
|
|
jih ne zdravimo. Nekateri bolniki so s tem ozdravljeni, pri drugih pa |
59 |
|
|
se bolezen le pritaji. e lčymske borelioze v zgodnjem obdobju ne prepoznamo |
60 |
|
|
in zdravimo, se lahko po več tednih, mesecih ali celo letih pojavijo okvare |
61 |
|
|
živčevja in srca, prizadetost sklepov in kasne kožne spremembe. Poleg |
62 |
|
|
tega so bolniki pogosto utrujeni, se slabo počutijo, imajo bolečine na |
63 |
|
|
raznih delih telesa, so živčni, slabo spijo in so psihično spremenjeni; |
64 |
|
|
neredko so v napoto sami sebi in okolici. <br> |
65 |
|
|
Okvare na srečo le izjemoma ogrozijo življenje, povzročijo pa lahko |
66 |
|
|
dokaj hude težave, ki prizadetim močno otežujejo vsakdanje življenje; |
67 |
|
|
pri nekaterih ljudeh pride celo do trajne invalidnosti.</p> |
68 |
|
|
|
69 |
|
|
<p align="Center"><img src="/data/pliva-si/gfx/lymska_2.gif" width="168" height="114"> |
70 |
|
|
</p> |
71 |
|
|
|
72 |
|
|
<p> </p> |
73 |
|
|
|
74 |
|
|
<p></p> |
75 |
|
|
|
76 |
|
|
<p></p> |
77 |
|
|
|
78 |
|
|
<p><b>Zdravljenje </b></p> |
79 |
|
|
|
80 |
|
|
<p>Lymsko boreliozo je mogoče povsem pozdraviti z antibiotiki, še posebno, |
81 |
|
|
če se zdravljenje začne zgodaj. Dokler so prisotne obročaste kožne spremembe, |
82 |
|
|
praviloma zadostuje zdravljenje z antibiotiki v obliki tablet, pozneje, |
83 |
|
|
ko so prizadeti živčevje, srce in/ali sklepi, pa je pogosto treba dajati |
84 |
|
|
zdravila v žilo.</p> |
85 |
|
|
|
86 |
|
|
<p> </p> |
87 |
|
|
|
88 |
|
|
<p></p> |
89 |
|
|
|
90 |
|
|
<p><b>Preprečevanje</b> </p> |
91 |
|
|
|
92 |
|
|
<p>V zadnjih letih je precej poročil o cepivu proti lymski boreliozi. Eno |
93 |
|
|
od cepiv so lani registrirali v ZDA. Zaenkrat je primerno samo za razmere |
94 |
|
|
v Ameriki, ne pa tudi za Evropo, kjer je položaj mnogo bolj zapleten, |
95 |
|
|
saj povzroča v Evropi bolezen pri ljudeh več borelijskih vrst. Ker |
96 |
|
|
varnega in učinkovitega cepiva v Evropi še nimamo, so pomembni nespecifični |
97 |
|
|
zaščitni ukrepi, ki so učinkoviti tudi pri preprečevanju drugih bolezni, |
98 |
|
|
ki jih prenašajo klopi (npr. klopnega meningoencefalitisa). Ko gremo v |
99 |
|
|
naravo, moramo biti primerno oblečeni: telo naj bo čimbolj pokrito, hlače |
100 |
|
|
dolge, hlačnice v obuvalu, srajca naj ima dolge zapete rokave, oblačila |
101 |
|
|
pa svetle barve, saj na njih klope lažje opazimo. Možna je tudi zaščita |
102 |
|
|
z odvračali ali repelenti. Treba pa je vedeti, da zaščita s sredstvi za |
103 |
|
|
odganjanje mrčesa ni povsem zanesljiva, saj deluje sorazmerno kratek čas, |
104 |
|
|
ta sredstva pa so tudi potencialno škodljiva, še posebno ob pogosti in |
105 |
|
|
nepravilni uporabi. Najpomembnejše je, da se takoj, ko pridemo iz gozda, |
106 |
|
|
pregledamo in odstranimo prisesane klope. če to naredimo dovolj zgodaj, |
107 |
|
|
je možnost okužbe manjša. Klopa ne smemo iztrgati s silo, ker ga tako |
108 |
|
|
odtrgamo. Rilec ali del telesa, ki ostane v koži, lahko povzroči ognojitev. |
109 |
|
|
Klopa primemo s pinceto tesno ob koži in previdno izvlečemo. Pregled |
110 |
|
|
pri zdravniku je potreben, kadar se po vbodu klopa pojavijo vročina, |
111 |
|
|
glavobol in bruhanje (torej znaki meningitisa) ali če se nekaj dni do |
112 |
|
|
tednov po vbodu klopa (redko po piku žuželke) razvije rdečina, ki se širi |
113 |
|
|
(posebno, če ima obliko obroča). Bodite pozorni na to znamenje, saj je |
114 |
|
|
dokaz okužbe, ki lahko pozneje postane hudo neprijetna in zelo resna. |
115 |
|
|
Dokler je prisotna obročasta kožna sprememba, je zdravljenje najpreprostejše |
116 |
|
|
in praviloma vedno uspešno. Rdečina, ki se pojavi na mestu klopovega vboda |
117 |
|
|
ali žuželčjega pika v prvih 24 urah in traja le nekaj ur do nekaj dni, |
118 |
|
|
je posledica alergične ali toksične reakcije in ni znamenje borelijske |
119 |
|
|
okužbe. </p> |
120 |
|
|
|
121 |
|
|
<p></p> |
122 |
|
|
|
123 |
|
|
<p> </p> |
124 |
|
|
|
125 |
|
|
<p>Avtor prispevka<br> |
126 |
|
|
prof.dr. Franc Strle, dr.med.<br> |
127 |
|
|
Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja, Japljeva 2, Ljubljana</p> |
128 |
|
|
|
129 |
|
|
</body> |
130 |
|
|
</html> |